lı̏šajast


lı̏šajast
lı̏šajast prid. odr. -ī〉 {{c=0}}koji je nalik lišaju{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Look at other dictionaries:

  • sájast — a o prid. (á) 1. poln saj: sajast dim, zrak / goreti s sajastim plamenom 2. črn, umazan od saj: sajast lonec, strop; sajast sneg; dimnikar je bil ves sajast; sajasta svetilka / ekspr. dušijo se v teh sajastih krajih; pren., ekspr. njegovo srce je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čádast — a o prid. (ā) knjiž. 1. prosojno megličast: čadast poletni večer 2. dimast: tovarniški dimniki se dvigajo v čadasto ozračje // sajast: čadast dim čádasto prisl.: nafta je čadasto gorela …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čádav — a o prid. (á) 1. redko sajast, okajen: čadava svetilka 2. nar. zahodno, v zvezi z lešnik svetlo rjav: gledal je, če so lešniki že čadavi in če bodo robidnice kmalu zrele …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čáden — dna o prid. (ȃ) redko sajast, okajen: čadne koče …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dímast — a o prid. (í) 1. podoben dimu: dimasti oblaki; dimasta megla / dimasta mesečina nejasna, motna // ki je temno sive barve: dimasto govedo 2. poln dima: dimast plamen; dimasto ozračje nad mestom 3. sajast, okajen: dimasti tramovi; dimasta svetilka… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dímnikar — ja m (ȋ) kdor poklicno čisti, ometa dimnike: šel se je učit za dimnikarja; sajast dimnikar; je črn kot dimnikar ∙ ekspr. navsezgodaj sem srečal dimnikarja po ljudskem verovanju danes bom imel srečo; danes bom doživel nekaj veselega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dímnikarček — čka m (ȋ) manjšalnica od dimnikar: mlad, sajast dimnikarček …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obòk — tudi obók óka m (ȍ ọ; ọ̑) izbočena nosilna konstrukcija nad prostorom, odprtino v zidu: delati obok; zidati oboke; stati pod obokom; sajast, zakajen obok; obok cerkve, hodnika; obok nad vrati; prečni lok v oboku; oboki in kupole / baročni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sájav — a o prid. (á) 1. črn, umazan od saj: sajav strop / sajav obraz ∙ star. sajavo perje vrabcev sivo rjavo 2. poln saj; sajast: sajav plamen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stròp — strôpa m, mest. ed. tudi strópu (ȍ ó) vsak od delov stavbe, ki omejuje, zapira prostor, prostore od zgoraj: strop se je udrl; narediti nove strope; omara sega do stropa; pod stropom visi lep lestenec; betonski, leseni stropi; debel, masiven… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.