pláćati


pláćati
pláćati nesvrš. prez. plȃćām, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje〉 {{c=0}}1. {{001f}}{{/c}}(koga) {{c=0}}davati naknadu za neki posao, davati plaću 2. {{001f}}{{/c}}(što) {{c=0}}davati novac za neku robu ili uslugu{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Look at other dictionaries:

  • plaćati — pláćati nesvrš. <prez. plȃćām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (koga) davati naknadu za neki posao, davati plaću 2. (što) davati novac za neku robu ili uslugu ETIMOLOGIJA vidi platiti …   Hrvatski jezični portal

  • pláčati — in plačáti am dov. (á á á) 1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kupíti — in kúpiti im dov. (ȋ ú) 1. dobiti kaj tako, da se plača dogovorjena cena: kupiti avto, hišo; mleko imamo že doma, kupiti je treba še kruh; kupiti veliko posestvo; avto je kupil od znanca; kupila je obleko za otroka; kupiti na semnju, v trgovini; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • caltati — cȁltati (Ø, što) dv. <prez. ām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. cȁltān, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. 1. platiti/plaćati za neku robu ili uslugu 2. ekspr. platiti/plaćati više nego što vrijedi ili nego što je podnošljivo;… …   Hrvatski jezični portal

  • denár — ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dólg — á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dólžen — in dolžán dólžna o stil. ó [u̯ž] prid. (ọ ȃ ọ) 1. ki še ni poravnan, plačan: plačati dolžno naročnino; vrniti dolžno vsoto // v povedni rabi ki ima dolg: na vse strani je dolžen / dolžen mu je veliko vsoto; dolžen mu je za delo; dolžni ste mi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dospélost — i ž (ẹ) 1. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dan, termin, ko je treba plačati: dospelost dolga, menice / plačati dolg ob dospelosti 2. publ. dovršenost, popolnost: kompozicijska dospelost skladbe; tehnična dospelost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dospéti — spèm dov. (ẹ ȅ) 1. knjiž. priti, prispeti: vojaki so dospeli na bojišče; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.